Aspergerjev sindrom, ki ga pogosto označujejo tudi s kratico AS, predstavlja eno od oblik avtizma. Avtizem je namreč skupno ime za spekter različnih motenj, ki se izražajo na različne načine, vsem pa je skupno to, da gre za drugačno delovanje možganov, kar se kaže na različnih področjih življenja in delovanja posameznika. Včasih je avtizem pri posamezniku diagnosticiran že v otroštvu, včasih pa šele kasneje v življenju, vsekakor pa se mora ta – pa tudi njegova okolica – z njim naučiti živeti, kar ni vedno enostavno.
Kaj je avtizem in kako se kaže?
Aspergerjev sindrom je nekoliko specifičen in se zato razlikuje od drugih oblik avtizma. Kljub temu pa je za njegovo razumevanje treba najprej razumeti, kaj je avtizem in kako se kaže. Razumeti je treba, da gre pri avtizmu za razlike v razumevanju in doživljanju, pa tudi sprejemanju različnih dražljajev ter da je pri fantih pogostejši kot pri puncah. Glavni znak avtizma so, da otrok:
- začne govoriti kasneje kot drugi otroci,
- nima socialnega nasmeha in ne vzpostavlja očesnega stika,
- ima težave s komunikacijo in sodelovanjem v skupini,
- ga komunikacija z drugimi vznemiri,
- ga močno vznemirijo tudi različni zvoki,
- se med igro večkrat zaplete v konflikte z drugimi otroki.
Kaj je Aspergerjev sindrom in kakšne so njegove značilnosti?
Aspergerjev sindrom je ena od oblik avtizma, ki se kaže predvsem s težavami v socialni komunikaciji in interakciji, a imajo posamezniki navadno precej razvite jezikovne in spoznavne zmožnosti, po čemer se ta motnja razlikuje od drugih oblik avtizma. Torej bi lahko rekli, da gre za specifično obliko avtizma, ki ima nekoliko drugačne znake oziroma simptome. Ravno zaradi tega ni vedno tako hitro prepoznan oziroma njegovo diagnosticiranje pri otroku navadno traja dalj časa, sploh če simptomi niso zelo izraziti ali jasno izraženi. Avtistične motnje namreč lahko potekajo tudi v blažji obliki, simptomi pa se lahko od posameznika do posameznika precej razlikujejo.
Lahko pomaga alternativa?
Pri avtizmu in motnjah avtističnega spektra je vsekakor zelo koristna vedenjska terapija. Z njo se posameznik z avtistično motnjo nauči delovati v okolju, komunicirati z njim ter lažje sprejemati različne dražljaje iz okolice. Poleg klasične vedenjske terapije in drugih klasičnih metod zdravljenja, ki jih predpiše zdravnik, pa nekateri posežejo tudi po različnih alternativnih metodah, kot je na primer posebna dieta za ljudi z avtizmom ali bioresonanca.