img info@alp-chandler.si
Dopust in izplačilo regresa

dopust in regres
Dopust in izplačilo regresa

Če hodite v službo samo zato, da bi uživali na zasluženem dopustu, je morda čas, da zamenjate službo. Nič pa ni narobe s tem, da se veselimo prostih dni, ki nam pripadajo po poštenem delu. Vezano na dopust zaposlenemu pripada tudi izplačilo regresa. Da bodo pričakovanja realna, načrti pa izvedljivi, je dobro poznati zakone in predpise, ki urejajo dela proste dni. V prvi vrsti to ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki pa ni edini dokument, ki ima veljavo na tem področju. Poleg tega je veliko odvisno od vrste zaposlitve in nekaterih podrobnosti, ki lahko močno vplivajo na to, koliko dopusta vam pripada in kdaj ga lahko koristite.

Pravica do dopusta in izplačila regresa je zakonsko predpisana

Pravico do minimalnega letnega dopusta in izplačilo regresa določa minimalni zakon, ki pokriva tako tiste, ki so zaposleni za polni delovni čas, kot tudi tiste, ki delajo krajši čas. Dopust se določa v okviru koledarskega leta, na trajanje pa v prvi vrsti vpliva čas zaposlitve – če je delavec zaposlen za celo koledarsko leto, mu pripada polni dopust, sicer pa sorazmerno krajši dopust za vsak polni mesec zaposlitve. Enako velja tudi v primeru, da zaposleni sredi koledarskega leta menja delodajalca – vsak od delodajalcev je zavezan zagotoviti dopust za trajanje zaposlitve delavca v njegovem podjetju. Napisano velja za minimalno osnovo dopusta, na katero se prištejejo še dodatki, od katerih je odvisno končno trajanje dopusta. Tu stopijo v veljavo podrobnosti, kot so status invalidnosti, status starejšega delavca, delavec z otrokom in podobno.

Z upoštevanjem minimalnega predpisanega letnega dopusta, dejanske delovne dobe in morebitnih dodatkov dobimo število dni dopusta, ki pripadajo posameznemu delavcu. Zraven pripada tudi izplačilo regresa. Takšen je izračun za tiste, ki sledijo zakonsko predpisanemu minimalnemu dopustu, kar pa ni edina možnost. Povsem možno je koristiti tudi daljši dopust, če je tako določeno v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi, kar pa je seveda odvisno od delodajalca in pogojev ob zaposlitvi.

Na srečo pri izračunu trajanja dopusta matematika za delavce ni potrebna. To opravilo namreč pade na delodajalca, ki mora obračunati pripadajoči dopust in do 31. marca v koledarskem letu svoje delavce pisno obvestiti o dopustu, ki jim pripada v tekočem letu. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi po tem datumu pa mora delodajalec delavcu podatke o dopustu posebej sporočiti, običajno ob sklenitvi delovnega razmerja.

Predpisi o dopustu ne veljajo za vsa delovna mesta enako, kar je jasno že iz dejstva, da se lahko trajanje dopusta določa s pogodbo o zaposlitvi. Podobno tudi pogoji koriščenja dopusta niso vedno enaki, lahko so odvisni od narave delovnega mesta ali pa od dogovora.

Tags: ,

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *