Ob odprtju podjetja mora bodoči podjetnik pretehtati številna vprašanja. Ko zasnuje idejo, preveri njeno izvedljivost, naredi tržno raziskavo in se odloči, da je čas, da teorijo spravi v prakso, je čas še za druga vprašanja, vezana na sam postopek odprtja. Med drugim je treba ob registraciji podjetja navesti, če bo šlo za navadni ali normiran s.p. Namen tega članka je razložiti razliko med obema možnostma.
Navadni s.p.
Navadni s.p. je oblika podjetja, pri katerem mora podjetnik natančno voditi vse prihodke in odhodke, ki nastajajo iz naslova poslovanja. Način beleženja teh dogodkov se imenuje knjigovodstvo. Gre torej za to, da je treba vsako finančno spremembo beležiti. Pri tem je treba navesti, kdaj je do nje prišlo in za kakšne vrste spremembo gre. S tem področjem se večinoma ukvarjajo računovodje. Gre torej za najbolj običajno obliko podjetja. Ob koncu leta je treba oddati obsežno letno poročilo z vsemi zahtevanimi podatki. Na podlagi poročila se izračuna razliko med prihodki in odhodki. Ta znesek, dobiček, je obdavčen. Kljub visokim prihodkom je tako podjetnik zaradi hkratnih visokih odhodkov upravičen do plačila nižjega davka.
Normiran s.p.
Normiran s.p. je druga zgodba. Gre za tip podjetja, pri katerem podjetnik vodi zgolj prihodke, medtem ko mu odhodkov ni treba voditi. Ti so namreč že avtomatsko določeni. Predstavljajo 80 % delež vseh prihodkov. To tovrstnim samostojnim podjetnikom bistveno olajša vodenje poslovnih dogodkov. S tem področjem imajo tako minimalno delo, večinoma ga lahko prevzamejo sami.
Vendar pa ta oblika ni primerna za vsa podjetja, niti ni možno, da jo izbere vsak. Pogosto se za normiran s.p. odločajo podjetniki, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, saj pri teh dejavnostih običajno nastajajo dosti nižji odhodki. Medtem pa je v primeru proizvodnih dejavnosti, pri čemer so stroški bistveno višji, lahko ta oblika neprimerna. Odhodki lahko namreč presegajo 80 % prihodkov, zato bi bil podjetnik v primeru normiranega sistema na slabšem. Tudi v primeru, če letni prihodki samostojnega podjetnika presegajo 50.000 evrov, ta oblika ni dovoljena. Normirancem ob koncu leta ni treba oddajati letnega poročila. Oddajo le dosti enostavnejše davčne evidence.