Intelektualna lastnina je izredno pomembno, samostojno pravno področje, sestavljeno iz treh kategorij pravic – avtorsko pravo, pravice industrijske lastnine in topografija polprevodnih vezij, katerih osrednji namen je zaščita intelektualne lastnine. Avtorsko pravo nadalje sestavljajo sorodne in avtorske pravice, med industrijsko lastnino pa spadajo modele, znamke, patente, geografske označbe, patent s skrajšanim trajanjem itd.
Čemu služi zaščita intelektualne lastnine?
Pravni koncept intelektualne lastnine je namenjen zaščiti človekovih intelektualnih kreacij na področju znanosti, umetnosti, industrije in literature. Plod človekovega ustvarjalnega in raziskovalno-razvojnega dela tako ni več prepuščen samo na milost in ne milost raznoraznim zlorabam. Pravice intelektualne lastnine zagotovo predstavljajo tudi nek neprecenljiv doprinos na določenem področju tehnike. Te pravice so podjetniške narave, zahteva se torej tudi ustrezno upravljanje z njimi. Zato jih je potrebno ustrezno zaščititi. Na primer prijava patenta ščiti pravico, podeljeno prijavitelju izuma s strani pristojnega urada, za nek izum, ki je nov in dosega dovolj visoko izumiteljsko raven. Zlorabe omenjenih pravic dandanes pretijo skoraj na vsakem koraku, zato vsi dobri patenti in preostale pravice intelektualne lastnine resnično potrebujejo dobro zaščito.
Zaščita intelektualne lastnine ščiti pravice avtorja nad njegovo iznajdbo in tako skrbi za varovanje neprecenljivih dosežkov človekovega intelekta, ali kratko rečeno, znanja. Onemogočeno je, da bi šle zasluge za neprecenljivo podjetniško zamisel, iznajdbo, inovativen izdelek ali storitev, dolgotrajno delo in prizadevanja inovatorja v napačne roke. Posledice so torej lahko precej daljnosežne.
Z ustrezno zaščito intelektualne lastnine narašča človekova želja po kreativnosti in uporabi inovativnih stvaritev za njihovo ekonomsko izkoriščanje na trgu, obenem pa se krepi tudi poštena trgovina, kar zagotovo botruje gospodarskemu razvoju družbe. Ekonomske pravice avtorja nad njegovo bistroumno iznajdbo in na drugi strani pravice javnosti do dostopa do teh stvaritev lahko inovatorjeve žepe polnijo z enormnim zaslužkom. Izključna narava pravic intelektualne lastnine torej krepi njihovo ekonomsko moč, saj širijo konkurenčnost podjetij na trgu, pospešujejo razvoj in investicije, omogočajo tudi odpiranje novih delovnih mest. Skratka, imajo izrazito pozitiven vpliv na gospodarstvo.
Pravice intelektualne lastnine, kamor, kot že omenjeno, sodijo zlasti patenti, blagovne znamke, modeli in avtorske pravice, so v sodobnem kapitalistično naravnanem svetu postale prava zlata jama številnih dobro poslujočih podjetij. Zato je neizogibno potrebno, da se jih z ustreznimi pravnimi mehanizmi učinkovito regulira in s tem zagotovi njihovo učinkovito varstvo in uporabo. Na ta način se bodo vsekakor občutno zmanjšale možnosti, da bi prišlo do kakšnih zlorab, na primer, da bi zaslužki, ki jih avtorjem prinašajo pravice intelektualne lastnine, pristali na napačnem računu.